KAKO DELAM

Kar se v podjetjih kaže kot težava posameznikov, je v praksi skoraj vedno sistemski problem.

Ko podjetja poiščejo podporo zaradi osebne učinkovitosti, komunikacije ali organizacije časa, se pogosto izkaže, da izzivi niso omejeni na posameznike.

V praksi se ponavljajo vzorci, ki kažejo na način organizacije dela, vodenja in sistemske podpore in prav tam nastajajo največji problemi.

Kaj se v praksi najpogosteje pokaže?

Na podlagi dela z zaposlenimi, vodstvom, delavnic, individualnih pogovorov in refleksij se znova in znova kažejo podobni vzorci:

  • delo je razpršeno, z veliko prehajanja med nalogami, kar zmanjšuje fokus in učinkovitost,

  • znanja in orodja so prisotna, vendar brez sistemske podpore težko zaživijo v praksi,

  • večina časa je porabljena za operativne naloge, bistveno manj pa za razvoj organizacije,

  • sestanki potekajo, a brez jasnih odločitev, rokov in odgovornosti,

  • odgovornosti niso jasno razporejene, zato breme pogosto ostaja na vodstvu,

  • predlogi zaposlenih se izgubljajo, ker ni strukturiranega načina vodenja izboljšav,

  • uvajanje novih zaposlenih temelji na osebni podpori sodelavcev namesto na sistemih,

  • organizacija dela neposredno vpliva na notranji pritisk, odnose in dinamiko v timu.

Ti vzorci se pojavljajo ne glede na panogo.


Razlika je le v tem, kako hitro jih podjetje prepozna.

mag. Martina Šavron, strokovnjakinja za stabilizacijo ekip, procesov in odgovornosti v podjetjih

Zakaj se težave ponavljajo?

Težave se ne ponavljajo zato, ker ljudje ne bi želeli delati dobro.


Ponavljajo se zato, ker sistem ne podpira načina dela, ki ga podjetje od ljudi pričakuje.

Ko struktura ni jasna, odgovornosti niso razmejene, odločitve niso sistemsko vodene tudi motivirani in sposobni ljudje delujejo pod pritiskom, vodstvo in nekateri zaposleni pa nosijo nesorazmerno breme.

Kje se začne dejansko delo?

Dejansko delo se začne takrat, ko podjetje:

  • loči individualne izzive od sistemskih,

  • prepozna povezavo med organizacijo dela, vodenjem in odnosi,

  • in se odloči, da izboljšave ne bodo ostale le na ravni izobraževanj ali dobrih namenov.

Moja vloga je, da te vzorce:

  • jasno poimenujem,

  • povežem v razumljivo sliko,

  • in jih prevedem v usmeritve, ki omogočajo nadaljnje odločitve vodstva.

Kako nastajajo spremembe?

Spremembe niso rezultat enega ukrepa.


Nastajajo skozi kombinacijo:

  • razjasnitve prioritet in odgovornosti,

  • sistemskega urejanja procesov,

  • podpore vodstvu pri razbremenitvi odločanja,

  • in povezovanja znanj z vsakodnevno prakso.

Ključno je razlikovati med:

  • izobraževanji, ki povečujejo zavedanje,

  • in strokovno podporo, ki omogoča dejanske spremembe v delovnem okolju.

Namen mojega dela

Namen mojega dela ni dodajanje novih aktivnosti ali obremenitev.


Namen je ustvariti pogoje, v katerih:

  • organizacija deluje bolj jasno in predvidljivo,

  • vodstvo pridobi več prostora za strateške odločitve,

  • odgovornosti niso zbrane pri posameznikih in

  • sistem podpira ljudi namesto, da jih izčrpava.

Ko se to zgodi, podjetje ne deluje le učinkoviteje ampak tudi bolj stabilno.

Zakaj je ta pristop drugačen?

Ta pristop je drugačen, ker ne ločuje:

  • procesov od ljudi,

  • vodenja od odnosov,

  • učinkovitosti od notranje dinamike.

Delam tam, kjer se prepletajo poslovni sistemi, človeški odnosi in energija ekipe.


Zato so spremembe vidne v praksi – ne le zapisane v dokumentih.

Če želite preveriti, ali je moj pristop primeren za vašo situacijo, me lahko kontaktirate.


mag. Martina Šavron

Martina Šavron

strokovnjakinja za stabilizacijo ekip, procesov in odgovornosti v podjetjih

martina@martinasavron.com


Vse pravice pridržane © 2024 martinasavron.com I Politika zasebnosti I Pogoji poslovanja I Piškotki

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit. Autem dolore, alias, numquam enim ab voluptate id quam harum ducimus cupiditate similique quisquam et deserunt, recusandae.